Prvi pogovor z osebo, zaradi katere nam srček bije hitreje, zna biti precej stresen, če ne vemo, s kakšnimi besedami naj se spopademo. Saj ne, da bi svet propadel, če se bo naš prvi klepet s simpatijo izkazal za vse prej kot zanimiv in navdušujoč. Ampak saj veste: le enkrat imamo priložnost, da naredimo dober prvi vtis. Še najbolj pomembno je, da se sprostimo in da se kažemo v takšni luči, kot tudi smo v resnici. Vseeno pa lahko malce pozornosti namenimo temu, da bo pogovor tekel gladko in da bomo na koncu zadovoljni tako mi kot tudi naš sogovornik.
Kaj je priporočljivo, da zagotovimo dober vtis?
– Najprej predstavimo sebe, šele nato povprašajmo po njihovem imenu, če nam ga že sami niso povedali.
– Naš pogled naj bo prijazen, spremlja naj ga nasmeh, predvsem pa naj neposreden pogled v sogovornikove oči kratek, a vseeno pogost.
– Povprašajmo jih o njihovih zanimanjih – predvsem postavljajmo takšna vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti zgolj z »da« ali »ne«.
– Pozorno jih poslušajmo in poskusimo iz njihovih odgovorov izluščiti stvari, ki so nam skupne, ter na ta način vpeljati v pogovor tudi nekaj stvari o nas samih. Tako bomo pokazali, da jih zares poslušamo, ter da nas stvari, ki jih povejo, zanimajo.
– Ko odgovarjamo na njihova vprašanja, bodimo realni, a skromni. Pogostokrat je težko ustvariti neko ravnovesje med samohvalo in pretirano skromnostjo, a vaja dela mojstra.
– Če se stvari odvijajo v najlepšem redu, pokažimo z govorico telesa, da so nam všeč. Približajmo se jih z držo telesa; če sedimo, se rahlo nagnimo proti njim.
– Ne razkrijmo preveč o sebi. Najbolj zanimivi bomo izpadli takrat, ko si bo sogovornik želel vedeti več o nas in o stvareh, katere smo jim zaupali.
– Bodimo samozavestni in sproščeni, a ne preveč, da ne izpademo arogantni, samovšečni in vzvišeni.
– Smisel za humor je vedno dobrodošel. Saj ne, da moramo v trenutku postati vrhunski komedijanti in zbijati šale levo in desno; a prav je, da vsega tudi ne jemljemo resno.
– Nič ni narobe, če jim zaupamo, da so nam všeč. Tako se bomo izognili njihovi morebitni predstavi o naši vlogi »prijatelja« in bomo v njihovim očeh postali »nekaj več«.
– Če gre vse kot po maslu, jim omenimo, da bi se z veseljem še kdaj srečali z njim. Ne čakajmo, da nas povprašajo po telefonski številki – kar z besedo na plan!
– Če nam odgovorijo, da jih ne zanimamo, ohranimo mirno kri. Svet še vedno stoji in zahvalimo se jim za prijeten klepet.
V vsakem primeru pa odsvetujemo, da napravite katero izmed spodaj naštetih stvari:
– V nobenem primeru jih ne kličimo »srce«, »srček« in s podobnimi oslarijami. Po njihovem imenu smo povprašali z razlogom, kajne?
– Ne zijajmo v njih. Nepretrgan očesni stik je namreč precej napadalen in z njim oddajamo napačne signale.
– Ne uporabljajmo izobilja zlajnanih osvajalskih fraz. Le-te so namreč pogostokrat ponižujoče in redkokdaj naletijo na plodna tla.
– Ne vztrajajmo v lovu na nekoga, ki očitno ni zainteresiran.
– Izognimo se zbijanju šal na njihov račun. Smisel za humor je več kot dobrodošel, a neslane šale ne naletijo na plodna tla, če smo nekoga pravkar srečali.
– Ne zahtevajmo, da nam takoj povejo svojo življenjsko zgodbo. Sprašujmo jih raje o stvareh, ki so jim všeč, a niso pretirano osebnega značaja.
– Ne poveličujmo svojih dosežkov in samega sebe. Izpadli bomo le kot napihnjeni važiči.
– Prav tako se preveč ne pomilujmo. Pa kaj, če smo v življenju naleteli že na vrsto ovir, ki so nam prinesle le gorje. Nihče nas ne bo poslušal, kako se smilimo samemu sebi.
– Ne ignorirajmo njihovih odgovorov. Če smo jih nekaj vprašali, jih nato tudi poslušajmo.
– Ne omenjaj svojih posteljnih podvigov in obilice preteklih partnerjev.
– Če vemo, da jih ne zanimamo, ne zahtevajmo telefonske številke. Tako jih bomo le spravili v neroden položaj.